Trg dela v Kopru: kdo zaposluje in po kom povprašuje

Pristanišče raste, gradbeništvo pa išče kadre

Koprska regija, ki jo zaznamujeta lega ob Jadranskem morju in vloga Luke Koper kot najpomembnejšega slovenskega tovornega pristanišča, kaže specifičen vzorec zaposlovanja. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je brezposelnost v Mestni občini Koper v prvem polletju 2024 ostala pod 4 %, kar je pod slovenskim povprečjem. Luka Koper je v istem obdobju razpisala 120 novih delovnih mest, pretežno v logistiki, vzdrževanju in informacijskih sistemih. Nasprotno se gradbeni sektor sooča s primanjkljajem usposobljenih delavcev: anketa Obrtno-podjetniške zbornice iz maja 2024 je pokazala, da kar 67 % koprskih gradbenih podjetij ne more zapolniti prostih mest za zidarje in tesarje. Turistični sektor je, pričakovano, ustvaril sezonsko rast v gostinstvu in namestitvenih storitvah, ki pa je po koncu poletne sezone uplahnila. Strukturna razlika med rastočimi in primanjkljajnimi sektorji kaže na potrebo po poklicnem izobraževanju, ki bi sledilo dejanskim potrebam lokalnega trga.

Plačni trendi in primerjava z nacionalnim povprečjem

Povprečna bruto plača v koprski statistični regiji je bila v letu 2023 za 6,2 % višja od slovenskega povprečja, kar delno odraža specifično panožno strukturo z nadpovprečnim deležem delavcev v transportu in logistiki. V letu 2024 je rast plač upočasnila — v skladu z umiritvijo inflacije —, a ostaja pozitivna v realnih izrazih. Javni sektor v Kopru, ki vključuje bolnišnico, šole in upravo, beleži stabilno zaposlovanje brez izrazitih nihanj. Skupna slika kaže na trg dela, ki deluje blizu polne zaposlenosti, a s strukturnimi izzivi, ki jih kratkoročna konjunktura ne reši.